Demokracija

Čisto zares se je začelo poleti leta 1988 v Ljubljani na Roški ….

Tri dni smo vztrajali na Roški v Ljubljani in ….zmagali

V letih demokratičnih sprememb na Slovenskem 1989–1991 je izhajal neodvisni časopis Demokracija, ki je bil sprva glasilo Slovenske demokratične zveze, kasneje pa glasnik Demokratične opozicije Slovenije – DEMOS. Bil je prvi pravi opozicijski in strankarski časopis v Sloveniji po letu 1945 in je imel pomembno vlogo pri zmagi koalicije Demos na volitvah 1990.

Še danes ne vem, kje in na kakšen način je padla odločitev, da se gre v prvi in edini alternativni časopis DEMOKRACIJA, nasproti takratnemu Delu, Dnevniku in ostalim partijskim trobilom…
Verjetno je Udba dovolila, da se testira Slovence in da ugotovijo, ali smo že zreli za osamosvojitev?
Projekt je bil zaupan kar Gorenjskemu Glasu, ki je natisnil tri številke Demokracije kot prilogo GG…

S prijateljem lajnarjem kranjskim (ki me je povabil zraven) sva se oglasila na uredništvu Glasa, kjer so se redno dobivali Rupel, Janša, Oman, Bučar in še nekaj drugih soborcev za demokracijo.

Kaj hitro je bilo jasno, da bodo oni že poskrbeli za prispevke, a nerešljiv problem je bil, kako časopis čim bolje razširiti med ljudi. Danes vsa stvar zgleda enostavna, a takrat je bilo precej drugače.

Tako sva se lotila organiziranja ulične prodaje in kaj kmalu sem za vse ostal kar sam, ker se je lajnar ukvarjal s politiko, meni pa ni ostalo drugega, kot da začnem graditi mrežo zaupnih ljudi, ki bodo na ulici prodajali naš časopis, podobno kot so v Ljubljani takrat z velikim uspehom tržili Mladino…

Nič ni takoj in kar nekaj tednov je preteklo, da sem lahko zaupal po nekaj tisoč izvodov ljudem, za katere sem vedel, da bodo časopis res prodali in ga ne bodo vrgli v smeti in preprosto izpuhteli v noč…
Čeprav se je tudi to dogajalo, da so izginili časopisi, denar od prodaje skupaj s prodajalci, a o tem nekoliko kasneje.

Treba je vedeti, da so bili časi za tako delo vznemirljivo nevarni. Dogajale so se nerazložljive stvari, o čemer imam namen napisati kaj več v nadaljevanjih.

Po zares velikem povpraševanju (kot priloga GG) se je že nestrpno pričakovala 1. redna številka novega časopisa imenovanega DEMOKRACIJA ( neodvisen časopis)

1.številka – 21. 6. 1989 je bila dobesedno razgrabljena …

***
2. del

Koliko je bilo skupno natiskanih izvodov neodvisnega časopisa DEMOKRACIJA v tiskarni, ve samo Udba. Za redne naročnike in prodajo v kioskih je bilo po oceni namenjenih 80% celotne naklade, torej je je za ulično prodajo (kolportažo) ostalo le nekaj tisoč.

Ocenjena skupna naklada za pet številk Demokracije od junija do oktobra 1989, je več kot 200.000 izvodov.

Na ulicah Ljubljane, Maribora, Celovca, Kranja, Celja, Novega Mesta, Kopra, Murske Sobote, Zagreba
in ostalih mest in na podeželju, je bilo prodanih 20.000 izvodov.

Kot zanimivost velja zapisati, da je bila cena za en izvod prve številke 21.6. 1989 takratnih 5000 dinarjev, za št. 5., ki je izšla 26. 9. 1989 pa že 13.500 din. V treh mesecih 300% inflacija, kdo danes to sploh lahko razume? Povprečna cena za izvod časopisa je bila 0,33€.

Zgrajeno je bilo omrežje zaupnikov iz takratnih vrst ali prostovoljcev ali že prvih strankarsko zavednih aktivistov. Eni so nalogo prevzeli iz zgolj zaslužkarskih vzgibov, drugi zato, da se po dolgem času spet lahko širi svobodna misel (ne pozabimo na 133. člen KZ SRS).

Dogajale so se tragikomične situacije, ko je 500 izvodov izginilo in mi po enem mesecu iskanja ni uspelo najti ne prodajalca, kaj šele časopisa in denarja. Res da ni šlo za velike vsote denarja, se je pa vsaj pokazalo da so delovali tudi vrinjenci (tako od naše Udbe kot od KOS-a JLA).

Čez štiri leta je na odru v Državnem zboru ob priložnosti rohnel Dimitrij Rupel in bentil, češ da kje smo bili nekateri takrat leta 1989, ko se je skicirala bodoča država..?
Odgovoril sem mu, da medtem, ko je on pisal, smo nekateri širili Demokracijo med ljudi tako, da njegovo pisanje v časopisu DEMOKRACIJA ni bilo zaman, da ni pisal le za sebe in svoje najbližje…
In je utihnil…in se pozneje tudi opravičil.

Potrebna so bila pojasnila….

Ko sem nek poletni večer prišel iz oddaljene Lendave domov ponoči ob 2.uri, sem poln avto časopisov parkiral pred blokom na nasprotni strani kot navadno. Seveda me je zjutraj čakal listek z opozorilom, da naj bo to zadnje opozorilo pred sodnikom za prekrške. Seveda ni šlo za parkiranje ampak za totalni nadzor nad gibanjem in početjem tako sumljivih ljudi, kot so recimo prodajalci časopisa, kar je danes verjetno povsem nerazumljivo?

Dandanašnji imamo mobilne telefone, takrat seveda še navadnega ni imela vsaka družina, ker ni bilo linij..!!!???
Ne spomnim se več natančno, kako sem dobil nekoga v Zagrebu – nekega Dragana, ki bi na železniški postaji prodajal naš časopis in širil Demokracijo tudi na Hrvaškem. Po telefonu sva se dogovorila, da v Kranju dam na vlak 300 izvodov in da jih bo on že dvignil, ko vlak pride v Zagreb na postajo. Točno tako sem naredil. Njegova telefonska številka naslednjih 14 dni ni bila dosegljiva.
Odločil sem se, da gremo skupaj z mojima dvema 10 in 7 let starima otrokoma na izlet z vlakom v Zagreb. Na postaji smo takoj pri Draganu kupili en mesec staro Demokracijo, mu pustili novih 500 izvodov svežega časopisa, mu zaželeli vse dobro in se poslovili…

V Ljubljani je na Tromostovju poleg naše stojnice s časopisom Demokracija, prodajal svojo 1. knjigo tudi pokojni Kramberger z opico na rami. Že takrat mi je rekel, » da ga bodo en dan ubili, ker preveč šimfa čez tardeče », kar se je čez dve leti tudi res zgodilo.


Adijo rdeči časi…za vedno

se nadaljuje … . /.

3. del

• Egipčani sedaj naredite lustracijo, čez 20 let bo prepozno…je zapisal nekdo na forumu kot odziv na pomlad Arabcev v Afriki leta 2011…

Vedno znova se vračamo na konec 80-let, ko je Partija načrtno sestopala z oblasti in to tako, da za vedno ostane na oblasti. Kaj je danes drugega ponovno zapiranje arhivov kot sprenevedanje in ščitenje tistih, ki so imeli krvave roke ?

Vsa leta mojega dela v politiki so bila iskreno zavzemanje za spremembo Slovenije v demokratično, moderno evropsko državo.

Te pa ni in ne more biti s ključnimi nosilci prejšnjega režima.

Julija 1993 je češki predsednik podpisal Havlov zakon ki je češko-ruskim komunistom za deset let prepovedal javno delovanje, ker je bil bivši režim kot tak, spoznan za nedemokratičnega, protiljudskega in zato zločinskega.

Pri nas v Sloveniji so bili takrat poleti 1993 najboljši časi za to, da bi z minimalno večino v državnem zboru sprejeli podoben zakon. To je bilo možno takrat leta 1993, nikoli preje in tako kaže, nikoli več.

Kolegi poslanci so takrat, ko sem to predlagal, šokirano iskali opravičila, češ ni pravi čas, to bi moral urediti že Demos, drugi so panično zamahovali z roko, saj ni vredno, imajo večino, kar ni bilo res in podobne stvari…

Lokalne volitve 1994
Kaj se je dogajalo tri leta v Pučnikovi komisiji, ki je raziskovala izvensodne povojne poboje in druge nepravilnosti ?

Natanko to, kar se danes dogaja. Onemogočanje, skrivanje, sprenevedanje, zavestno laganje, zanikanje že odkritega in dokazanega.

Kakšno taktiziranje in sprenevedanje je bilo takrat leta 1996, ko smo cincali ali v Evropsko zvezo in NATO, ali ne..?

Pri Drnovšku smo presedeli nekaj dni po več ur in se natezali, kaj vse si bo kdo izmislil, da ne bi bilo potrebno narediti odločilnega koraka…. sprejeti tako imenovanega Španskega kompromisa.

Pogajanja pri predsedniku vlade o tem, kdaj bodo stranke dosegle minimum soglasja o tem, kdaj, predvsem pa kako v Evropsko zvezo, so bila dolga in zelo utrujajoča. Dobivali smo se na različnih koncih, enkrat na MZZ, drugič na vladi, tretjič v parlamentu in spet na vladi. Nastopil je trenutek, ko je bilo potrebno presekati ta utrujajoči vozel pregovarjanja in prav te trenutke bi rad opisal, kako, predvsem pa zakaj je do njih pravzaprav prišlo. Sestajali smo se na začetku le predsedniki parlamentarnih strank, pozneje pa so pričeli na seje prihajati, sicer zakoniti predstavniki določenih strank, ampak brez pravih pooblastil in organov posameznih strank, kakor tudi njihovih predsednikov.

Koalicija LDS-SKD je bila ranljiva tem bolj so se pogajanja o pridružitvenem članstvu EU vlekla in komplicirala. Enkrat mi je pod mizo po nekaj urah poslanec Mozetič dal listek na katerem je pisalo: bolj kot podpirate zavlačevanje, bolj pomagate komunistom. Pa še prav je imel.

Na posvetu Poslanske skupine SND smo se v trenutku odločili, da prekinemo pogajanja pri Drnovšku tako, da jim preberem našo odločitev, posredujem izjavo javnosti in stvar bo končana. Dan, ko smo se ponovno dobili v vladni palači ob 19. uri zvečer, sem prvi dobil besedo. Navzoči smo bili v glavnem predsedniki strank (Drnovšek, Peterle, Janša, Podobnik, Kocjančič, Peršak, Dobrajčeva). Po kratkem uvodu sem jim prebral naš memorandum, se zahvalil za pozornost in odšel. Med potjo po stopnicah sem novinarjem razdelil izjavo in za nas je bilo opravljeno. Komentarji po mojem odhodu so bili različni, predvsem pa so bili razen koalicije vsi po vrsti jezni, ker sem jim vsakemu posebej in vsem skupaj izbil iz rok orodje izsiljevanja. Pozneje se je v parlamentu pri glasovanju pokazalo, da jih je bilo samo 17 proti pridružitvenemu sporazumu, imenovanemu tudi Španski kompromis, vsi ostali so se po svoji vesti opredelili ZA EVROPO, v kar sem še danes prepričan, da je bila zelo pametna in dolgoročno za Slovenijo zelo pomembna poteza.

Meni se vseskozi mota po glavi vprašanje nočnega vdora v SKB banko v Ljubljani leta 2005.
Kaj so iskali in našli vlomilci, denarja zagotovo ne ? Uradne razlage ni in me tudi ne zanima, po vsej verjetnosti bo nekaj v zvezi s trgovino z orožjem. Policija v petih letih kljub trudu in posebni skupini ter več kot 50 policistom, ki so se sprva ukvarjali z ropom v SKB-ju, nima novih ugotovitev. Preiskava “ropa stoletja” tako ostaja odprta.

Vse se ponavlja, na sceni so v glavnem isti ljudje. Kje je alternativa, kaj je rešitev, ali sploh obstaja rešitev?

KDS …

To se dandanes sprašuje veliko ljudi, ki jim ni vseeno, kaj nam prinašajo prihodnji časi. Ciniki ugotavljajo, da je itak vse brez veze, ker so baje Maji iz Južne Amerike že zdavnaj zračunali, da bo 20. 12. 2012, ko se številke simetrično pokrijejo – KONEC SVETA !?

Drugi pravijo – za nami potop, saj ne bomo vedeli, pomembno je da se imamo mi kar najbolje, potem je pa itak vseeno..

Kot vse kaže bo v agoniji sedanja vlada zdržala še kakšno leto, predčasne volitve so le teoretična možnost.
Bi se pa znalo zgoditi, da gre Pahor v parlament po zaupnico in potem bo še veselo…

Bivši poslanci TV3

Ves blišč in beda naših preteklih 20 let se kaže na blogu specialca (http://mikstone1.wordpress.com/ ), ki natančno in odkrito prikazuje tehnologijo zakulisja. Takrat je paraVOMO ilegalno opravljal pridobitniška, umazana in državotvorna dela v enem paketu, danes omrežja delujejo kar javno preko spleta in nikomu ništa, bi rekel pokojni Pučnik…

Kot je pred časom na TV govoril Niko Kavčič, kako je Udba (vzporedna oblast) po vojni tihotapila cigarete in za prvi dobiček kupila mercedese za tovariše v Ljubljani, tudi dandanes ni čisto nič drugače. Prodajati znajo le mercedese in namesto tobaka sedaj razpečujejo mamile….in to je vse kar znajo, so tudi večkrat dokazali, da se na gospodarstvo ne spoznajo…

Če sem v 1. delu začel z Roško, končujem z duhovitim pisanjem blogerja Štrovsa…

» Vse skupaj pa daje nov vpogled v delovanje etablirane politike. Jaz temu, kar nam dajo videti nad mizo, že dolgo več ne zaupam. Nad mizo se dogaja kvečjemu teater za nas ovce.
Prava politika, se zdi, se dogaja drugje. Zdi se, da slovenska politično-gospodarska kolobocija, z akterji, ki se podmizno držijo v šahu, ker drug o drugem preveč neprijetnega vedo, in ker jim ta pat pozicija ustreza, vsaj dokler pomeni odprt dostop do denarja – nima nikakršne zveze z levo-desnim ideološkim parceliranjem. Ker pod mizo je ves razpon od Janše do Kučana povezan v par korakih…«

Zaključna misel za jutri bi lahko bila:

Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše in prav to naš čaka po nemarnem do bridkega konca te vladavine …

PANTER

YouTube slika preogleda

K O N E C
Lap Sašo | Ustvari svojo značko

********************************************

* DRUGA PLAT ZGODBE PRED KATASTROFO

  • Share/Bookmark